Inkluzivna pedagogika

Reflektivna praksa

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1.    Ime predmeta: Reflektivna praksa
2.    Koda predmeta:
3.    Nosilec predmeta: doc. dr. Sonja Rutar
4.    Število ECTS kreditnih točk: 6
5.    Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6.    Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7.    Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski, 2. stopnja
8.    Vrsta predmeta: obvezni               
9.    Letnik študija: 2.
10.    Semester: 3.
11.    Študijska smer:
12.    Steber programa:

Obveznosti
13.    Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

laboratorijske vaje (LV)

15

0,5

Učitelj, sodelavec

SKUPAJ

15

0,5

 

14.       Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

hospitacije (HO)

60

2

nastopi (NA)

30

1

študij literature in virov (ŠL)

30

1

krajši pisni izdelki (KPI)

15

0,5

portfolio – projektna naloga (PN)

30

1

SKUPAJ

165

5,5

 

Cilji in kompetence
15.    Predznanje, ki ga mora imeti študent:
Vpis v letnik

16.    Učni cilji predmeta in kompetence:
Cilji:
Študent/-ka na praksi spoznava zakonitosti vzgojno-izobraževalnega dela.
Se usposablja za samostojno, kritično in reflektivno prakso.

Splošne kompetence:
zmožnost odkrivanja in prepoznavanja posebnih potreb vsakega posameznika z uporabo ustreznih postopkov, metod in tehnik,
izbira ustreznih pristopov, metod, tehnik in strategij dela glede na specifične potrebe posameznika,
sposobnost uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih programov

Predmetnospecifične kompetence*:
Razvijanje strategij reflektivnega praktika.
Razvijanje zmožnosti opazovanja in svetovanja.
Uporaba različnih strategij v neposrednem delu.
Pedagoško vodenje razreda, skupine, posameznikov.
Zmožnost samorefleksije in načrtovanja sprememb.
Poznavanje in uporaba različnih oblik sodelovanja s kolegi, vodstvom in širšim družbenim okoljem.

Vsebina predmeta in literatura
17.    Opis vsebine.
Značilnosti reflektivne prakse in proces reflektivne prakse, ki naj vključuje: načrtovanje dela, zbiraje podatkov, analizo in refleksijo ter načrtovanje sprememb.
Tehnike opazovanja pri  hospitacijah ter razvijanje vloge »kritičnega prijatelja« pri kolegialnem opazovanju in svetovanju.
Sodelovanje z mentorjem, vodstvom, okoljem, starši in vključenimi v učni proces.
Nastopi pred učečimi, mentorjem, kolegom. Samorefleksija.
Pogovor po nastopu, ki naj vključuje informacije: o dogajanju in ravnanju študenta,
študentovi razlagi in razmisleku o dogajanju, razkrivanje in ozaveščanje novega znanja ter načrtovanje sprememb.
Pomen dnevniških zapisov in beležk. Vodenje dnevnika prakse. Zbiranje informacij od udeležencev.
Pomen, značilnosti in vsebina portfolia.

18.    Literatura:
Osnovna literatura:
Cencič, M. (2000). Nekatere strategije reflektivnega poučevanja. V: Kramar, M., Duh, M. (ur.). Didaktični in metodični vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja. Maribor: Pedagoška fakulteta, str. 63-71.
Cencič, M., Cencič, M. (1994). Praktično usposabljanje učiteljskih kandidatov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.

Literatura se sproti dopolnjuje.

19.    Predvideni študijski dosežki:
Znanje in razumevanje:
Študent/-ka pozna osnovne tehnike opazovanja učnega procesa.
Razvija spretnosti neposrednega dela.
Pozna in upošteva ključne dejavnike, ki so potrebni za uspešno vzgojno-izobraževalno delo.
Razume pojave, ki potekajo v praksi.

Uporaba:
Sposoben/-na je učinkovito analizirati in ovrednotit svoje delo in ostalih.
Zna načrtovati, izpeljati in ovrednotiti svoje delo.
Zna oblikovati pripravo in jo smiselno prilagajati sposobnostim in zmožnostim učečih.

Refleksija:
Zmožen/-na je ovrednotiti svoje delo glede na zastavljene in dosežene cilje ter načrtovati in izpeljati spremembe.
Strokovno delo reflektira na osnovi zbranih in analiziranih informacij.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
20.    Metode poučevanja in učenja:
nastopi, hospitacije, individualno in sodelovalno učenje, pisanje dnevnika in vodenje portfolia.

21.    Načini preverjanja znanja: 
Opravljene in predstavljene obveznosti. Krajši pisni izdelki (sprotni načrti, priprave, refleksije, dnevnik ipd.) so zbrani in urejeni v portfoliu prakse.
Ocena je opisna: opravil/a, ni opravi/a prakse.

Pogoji in viri
22.    Delitev na skupine.
Praksa poteka individualno, v dvojicah ali v manjših skupinah.
Pri laboratorijskih vajah so skupine po normativih, 15 študentov.

23.    Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Pristanek vzgojno izobraževalnih ustanov in sodelovanje s partnerskimi pedagoškimi institucijami.

24.    Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.
1 habilitiran visokošolski učitelj in
1 habilitiran visokošolski sodelavec,
mentorji/-ice na VI zavodih

Evalvacija
25.    Metode in oblika evalvacije.
Notranja evalvacija ob zaključku prakse in zunanja evalvacija po merilih Univerze.

Učni načrt pripravila: izr. prof. dr. Majda Cencič

 

icon open book

Novice

20. maj. | Novice

Kaj je v zakulisju uspešnega učnega procesa?

V sredo, 15. maja 2024, smo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v okviru vaj pri predmetu Procesi učenja na študijskem programu Pedagogika 1. stopnje, gostili dr. Katjo Kozlovič, zakonsko in družinsko terapevtko. Gostja je s študenti delila izkušnje praktičnega dela z otroki, ki temelji tako na lastnih kot drugih znanstvenih raziskavah.

14. maj. | Novice

Zaključek naravoslovnih in matematičnih delavnic

Tudi v šolskem letu 2023/2024 so na UP PEF potekale naravoslovne in matematične delavnice za otroke od 1. do 3. razreda.

13. maj. | Novice

Obisk študentov predšolske vzgoje z Dunaja

V okviru Erasmus+ projekta DivA, katerega glavni namen je oblikovati model sodelovanja med visokošolskimi institucijami iz različnih držav, na osnovi katerega bodo partnerji lahko usposabljali učitelje za poučevanje v večjezičnih in večkulturnih okoljih, je Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem gostila študenta Pädagogische Hochschule Wien iz Avstrije.

icon arrow more

Dogodki