Inkluzivna pedagogika

Učenje likovnih vsebin v heterogenih skupinah

 
Splošne informacije:

Osnovni podatki o predmetu
1.  Ime predmeta: Učenje likovnih vsebin v heterogenih skupinah
2. Koda predmeta:
3. Nosilec predmeta: doc. mag. Tilen Žbona
4. Število ECTS kreditnih točk: 6
5. Učni jezik: slovenski

Podatki o umeščenosti predmeta
6. Študijski program: Inkluzivna pedagogika
7. Vrsta in stopnja študijskega programa: podiplomski magistrski študijski program 2. stopnje
8. Vrsta predmeta: izbirni
9. Letnik študija: 1. ali 2.
10. Semester: 1., 2. ali 3.
11. Študijska smer:
12. Steber programa:

Obveznosti
13. Oblike neposredne pedagoške obveznosti (kontaktne ure):

Oblika izvedbe

Število ur

Število KT

Izvajalec

predavanja (P)

30

1

učitelj

seminar (SE)

15

0,5

učitelj ali sodelavec

laboratorijske vaje (LV)

30

1

sodelavec

SKUPAJ

75

2,5

 

14. Samostojno študentovo delo:

Oblika aktivnosti

Število ur

Število KT

projektna naloga

45

1,5

študij literature in virov

30

1

izpit in priprava na izpit

30

1

SKUPAJ

105

3,5

 

Cilji in kompetence
15. Predznanje, ki ga mora imeti študent:

  • vpis v letnik.


16. Učni cilji predmeta in kompetence:
a. Cilji:
Študent/-ka:

  • ob praktičnem delu spoznava gradiva, načine oblikovanja ter likovne tehnike;
  • razvija delovne sposobnosti ob uporabi materialov, orodij ter delovnih postopkov;
  • spozna pomen in možnosti pri delu s heterogenimi skupinami;
  • se seznani z osnovami in pomenom delovne terapije ter motivacije h kreativnosti;
  • razvija imaginacijo in išče nove pristope za približevanje likovnoizraznega sveta heterogenim skupinam.


b. Splošne kompetence:

  • oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja, v katerem se učenci počutijo sprejete, in se ceni različnost in spodbuja samostojnost in odgovornost;
  • obvladovanje temeljnih načel in postopkov za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa;
  • upoštevanje razvojne značilnosti učencev ter zakonitosti in dejavnike uspešnega učenja pri načrtovanju in izvajanju pouka.


c. Predmetnospecifične kompetence*:

  • uporaba specifičnih likovno-ustvarjalnih pristopov pri oblikovanju likovnih rešitev;
  • poznavanje in razumevanje likovno teoretskih konceptov in zakonitosti likovnega jezika;
  • poznavanje in razumevanje specifičnih pristopov za likovne dejavnosti s heterogenimi skupinami.


Vsebina predmeta in literatura
17. Opis vsebine:
Likovni jezik. Informacija in sporočilnost, verbalno in neverbalno izražanje. Oblikovalna področja. Likovna izrazna sredstva in oblikovalna načela. Likovni materiali in pripomočki – likovne tehnike primerne za delo v heterogenih skupinah. Osnovne teoretične in praktične zakonitosti likovnega jezika. Predstavitev projektov ter predstavitev raziskovalnih nalog. Načrtovanje likovnih dejavnosti. Vizualna kultura. Umetnostna terapija ter alternativne likovne tehnike. Likovno izražanje kot terapevtski medij. Kombinirana likovna področja in tehnike, ročne spretnosti, oblikovanje uporabnih predmetov.

a. Osnovna literatura:

  • Berce, H.(1984): Likovna vzgoja od 1. do 4. Razreda. Ljubljana: Zavod za šolstvo SRS.
  • Duh, M.(2003): Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka, Ljubljana: Rokus.
  • Gerlovič, A., Gregorač, I. (1968). Likovni pouk otrok. Ljubljana: MK.
  • Gorjup, T.(1999): Likovne zakonitosti in aktivnosti delovne terapije, Ljubljana: DZS.
  • Karlavaris, B., Berce Golob, H (1991). Likovna vzgoja, priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana: Državna založba Slovenije.


b. Dopolnilna literatura*:

  • Butina, M. (1997). Prvine likovne prakse. Ljubljana: Debora.
  • Butina, M. (1997). Uvod v likovno oblikovanje. Ljubljana: Debora.
  • Butina, M. (2000). Mala likovna teorija. Ljubljana: Debora.
  • Vreg, F. (1990): Demokratično komuniciranje.Maribor: Obzorje.
  • Delovna terapija in kvaliteta življenja, Letni posvet delovnih terapevtov Slovenije, Zbornica delovnih terapevtov Slovenije,Ljubljana, 1998.


c. Dodatna literatura*:

  • Debecki, J. (et al.) (1998). Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti. Ljubljana: Modrijan.
  • Revija Likovna vzgoja, Ljubljana: Debora.
  • Šuštaršič, N.: Likovna teorija, učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od 1. do 4. letnika, Ljubljana, Debora, 2004.
  • Kranjc, M., Gerlovič A., Berce, H.(1982): Od risanja do likovne vzgoje. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.
  • Varl, B.(1995, 1997). Moje lutke 1 do 4, Lutke na palici, Lutke na nitkah, Ploske lutke, Ročne lutke. Šentilj: Aristelj.



18. Predvideni študijski dosežki:
a. Znanje in razumevanje:*
Študent/-ka ob praktičnem delu pozna gradiva, načine oblikovanja ter likovne tehnike primerne za delo v heterogenih skupinah. Pozna uporabo materialov, orodij ter delovnih postopkov. Pozna metode in oblike dela s heterogenimi skupinami pri izvajanju likovnih dejavnosti. Je usposobljen/a za razvijanje delovnih sposobnosti otroka. Pozna osnove in pomen likovne terapije ter motivacije h kreativnosti. Pozna in uporablja specifične pristope za likovne dejavnosti s heterogenimi skupinami.

b. Uporaba:*
Pri predmetu študent/-ka razvija lastne ustvarjalne sposobnosti za likovno izražanje preko razumevanja pojmov teorije likovne umetnosti. Izbira likovno strokovno literaturo. Išče možnosti in prenaša individualne likovne izkušnje v delovno okolje. Uporablja in išče nove možnosti uporabe sodobnih ter specifičnih likovnih strategij, orodji, izraznih sredstev. Odpira problemska vprašanja, dileme in nakazuje probleme (produktivna vprašanja). Različne teoretske koncepte uporabi za analizo študije primerov prakse. Znanja, pridobljena pri predmetu, uporabi pri pripravi seminarskih in projektnih nalog.

c. Refleksija:*
Študent/-ka samostojno uporabi védenja in znanja (misli, čustva, poglede, stališča, likovne zmožnosti), prepoznava težave in individualne potrebe, se ozavešča o trajnosti izobraževanja (vseživljenjsko učenje), samokritičnosti in usmerjanja v ustvarjalne besedne in likovne rešitve (interakcija, diskusija, razumevanje, spodbujanje likovnega mišljenja), oblikovanje samopodobe, izgrajuje osebnostni in strokovni razvoj za izpeljavo konceptov v praksi.

Oblike in metode poučevanja, učenja ter ocenjevanja
19. Metode poučevanja in učenja:
Predavanja, seminarji, laboratorijske vaje, individualne ali skupinske projektne naloge, referati, diskusija, portfolijo.

20. Načini preverjanja znanja:
Projektna naloga, portfolio, pisni/ustni izpit.
Pogoji in viri

21. Delitev na skupine.*
Zaradi narave dela so priporočene manjše skupine v skladu z normativi.

22. Potrebni materialni viri za izvedbo predmeta.
Učilnica z avdiovizualno opremo, učilnica za praktične aktivnosti ter računalniška učilnica.

23. Potrebni človeški viri za izvedbo predmeta.*

  • 1 habilitiran visokošolski učitelj in
  • 1 habilitiran visokošolski sodelavec


Evalvacija
24. Metode in oblika evalvacije.

  • samoevalvacija;
  • anketa.



Učni načrt pripravili: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez, Eda Patru, pred., Lara Kobal, asist.

icon open book

Novice

20. maj. | Novice

Delavnice v okviru projekta GREEN4VIP

23. aprila 2024 so v okviru Erasmus+ projekta Green4VIP študentje 2. letnika študijskega programa Predšolska vzgoja, izvedli delavnice za predšolske otroke.

20. maj. | Novice

Kaj je v zakulisju uspešnega učnega procesa?

V sredo, 15. maja 2024, smo na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem v okviru vaj pri predmetu Procesi učenja na študijskem programu Pedagogika 1. stopnje, gostili dr. Katjo Kozlovič, zakonsko in družinsko terapevtko. Gostja je s študenti delila izkušnje praktičnega dela z otroki, ki temelji tako na lastnih kot drugih znanstvenih raziskavah.

17. maj. | Novice

Preteklost v nakitu na ogled le še do 11. maja 2024

Razstava nakita, študentov Vizualnih umetnosti in oblikovanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, je nastala v sklopu Slovenskega tedna nakita. Glavna in povezovalna tema Slovenskega tedna nakita se glasi »Občutenja – Sensations,« študentje pa so, izmed treh možnih sklopov, izbrali preteklost.

icon arrow more

Dogodki